AYANA in YUKON
Beloglavi orel je ptica ujeda. Nekateri mu pravijo tudi “bald eagle” (plešasti orel). Ta domač naziv izhaja iz starejšega izraza domorodcev za plešo – “bela glava”. Perje na glavi in repu ima bele barve. Odrasel orel ima močan in popolnoma rumen kljun. Zraste do dolžine 1 m, razpon klil do 2,5 m, teža cca 7 kg. Je močan in hiter letalec, ki doseže hitrosti do 70 km/h. Z močnimi kremplji lahko zagrabi in poleti s plenom, ki je težji od 6 kg. Glavna in najbolj priljubljena hrana beloglavega orla so ribe. Orlice so za četrtino večje od orlov. Življenjski prostor se razprostira od Aljaske do Nove Fundlandije in Kalifornije.
Beloglavi orel je nacionalni simbol ZDA. Pojavlja se na uradnih pečatih ameriške vlade, zastavah in logotipih mnogih ameriških zveznih agencij.
ŠANAYA – Zlati orel
Odrasel ptič meri od kljuna do repa 90 cm. Razpon kril pa tudi preko 2 m. Lovi predvsem manjše sesalce in večje ptiče, loti se tudi majhnih gamsov. Gnezdi v odročnih planinskih predelih, navadno na skalni polici.
Planinski orel je največji ptič, ki živi v Sloveniji.
SATYA – morski orel
je velika ptica ujeda, ki jo najdemo ob obali Rusije. Ima izrazito rjavo perje z belimi lisami in sodi med največje ptice na svetu. Ribe, kot je postrv in losos, predstavljajo velik del prehrane teh ptic, vendar pa so sposobne uloviti tudi majhne in srednje velike sesalce npr. tjuljne.
Ko popolnoma odraste (spolno dozori), ima morski orel običajno zelo temno rjavo ali črno barvo z značilnimi belimi peresi na krilih in v repu. Samica je očitno večja in težja od samca. Razpon kril meri med 2,5 in 2,7 m. Značilen ju tudi njihov velik, živo rumen kljun.
Zmanjšanje števila parov morskega orla je to vrsto postavilo v status ogroženosti. To je posledica uničevanja njihovega habitata in prekomernega ribolova, kar zmanjšuje naravni vir hrane ptic.
SATYA je “najstnica” v Orlovi vasi, a hkrati že tudi največja. Maja 2024 bo praznovala svoj prvi rojstni dan 😉
Po letu 2011 naj bi jih bilo na celem svetu le še 5000.
NOE – sokol selec
Velja za najhitrejšo žival na svetu. V strmem navpičnem letu napada plen s hitrostjo do 320 km/h.
Živi v gozdni in odprti pokrajini s previsnimi stenami, pa tudi v mestih.
Gnezdi med aprilom in julijem na policah v skalnih stenah, v zapuščenih gnezdih ujed in čapelj, v mestih pa najdejo zatočišče v večjih linah visokih stavb. Gnezda si ne gradijo sami. Prehranjuje se predvsem s pticami, ki jih lovi v letu, od velikosti kosa do vrane.
Zato ga naseljujejo tudi v mesta, saj sokol selec velja za naravnega plenilca golobov in vran. Najprej polovi poškodovane in bolne ptice, katere tudi najlažje ujame.